Skuštrana kavčarka

Včasih, ko David dela popoldne, in se delovni teden bliža koncu, ponavadi že proti koncu službe razmišljam o tem, kako se mi ne da peljat Miše na sprehod. Ker sem utrujena in mi enkrat v četrtek že zmanjkuje energije. Potem pa pridem domov...

Najprej parkiram pred blokom in na balkonu vidim eno črno skuštrano glavo, ki se preriva skozi rešetke. Odvisno od tega, kjer parkiram, se glava vrti in da slutit, da se rep že pripravlja na vrtenje. Ja, vrtenje. V neki odlični oddaji na Animal Planetu sem vidla, da pes, ko je ful vesel svojega lastnika, z repom ne maha, ampak ga vrti. In to v desno. Kakorkoli... Naša zverina še ni ugotovila, da ima balkon odprt z dveh strani - z leve in desne. Zato vedno glava pokuka na levi in njeno rinjenje skozi rešetke je odvisno od strani parkiranega avta.

Potem vstopim v stanovanje in izza vrat name skoči en črn kosmat veseljak. Rep, ki miga s psom, ker slednji repa od veselja enostavno ne uspe dohajat. Sledi skok na kavč, pa valjanje in mečkanje.

Potem se malo umirimo. Ko pa pride čas večernega sprehoda, pa je spet skakanje, mahanje z repom, značilen pasji nasmeh in iskrice v očeh. Kako klišejsko, ampak enostavno je res!

Miša leta naokrog, prve noge komaj dohajajo zadnje, košat rep komaj dohaja rit. Skuštrana ušesa skačejo gor in dol, nos prevohava vse, kar sreča.

Na sprehodu srečaš en kup ljudi. Pesjanarji se bolj ali manj med sabo že poznamo, psi tudi. Par prijaznih pozdravov od ljudi, za katere niti pod razno ne veš, kako jim je ime. Poznaša pa ponavadi imena njihovih psov. Par pozdravov tudi od ljudi, ki jih vsak dan srečaš na sprehodu, ko sedijo pred blokom, na balkonih, gledajo čez okna.

Srečaš pa tudi kakšne čudake, ki bi jih najraje nabil. Na Markovcu so se pojavili neki ljudje z mladim samojedom. Psiček je mlada igriva kepa bele dlake, njegovi lastniki pa katastrofa. Mlad par... Povodec kar naprej cuka, pes se umika, spet cuk povodca, pes ušesa dol in spet umik. Ampak, tem ljudem sploh ni jasno, da se pes umika prav zaradi njih. A ne vidijo, da mu ni prijetno z njimi, ker ga skos cukajo? Jah, ni jim. Že dvakrat sem jim hotla pojasnit par "pasjih" stvari. Eno in edino osnovo - opazujte psa, madonca. A oni so radi z nekom, ki jih skos maltretira? Uh, eni ljudje so res zabiti.

No, srečaš pa tudi bolj prijazne ljudi. Take, kot je bila gospa danes. Poznam jo s sprehodov, sveda pa ne tudi njenega imena. In vsa nasmejana mi je povedala samo to, da njen pes rad je orehe... Potem je šla naprej...

In zaradi vsega tega se splača peljat Mišo na sprehod. Še najbolj pa seveda zaradi njenega veselja. Zaradi živahnega in radovednega razgrajača, ki na sprehodu oživi. Ker sicer najraje izležava na kavču.