Pet let

Danes mineva natančno pet let, odkar smo iz obalnega zavetišča domov prinesli našo malo zverinico.

No, takrat je bila mala. Danes je velika zver :)

pa si šla...

Kako že pravi un komad? Ti materna, ...., pa si šla. Mislim, da ga godeta Mi2, lahko pa je tudi nekdo popolnoma drug. Ampak, kaj je pravzaprav bistvo? Jutri bom ostala brez sodelavke. Ni edina in kadar ima slab dan je blizu neznosnosti. Ampak, vseeno si ne predstavljam jutranjih kav zgolj ob časopisu, preklinjanja, ker bom spet pozna, ker bom pozimi primrznila na stol, malice, prebliskov. Zdej bom osamljeni dinozaver v pisarni. Pravzaprav niti ne bom več dinozaver. V paru je namreč zabavno, brez para pa ni.

Ena duša, dve telesi. Romeo in Julija, Aktualovki, Don Kihot in Sančo Pansa. Bili sva vse to, zdaj pa bova le še tu in tam na kašni kavi. Upam.


Jah, Martina, pogrešala te bom.

Juhu napredek :)

No, zdej, ko sem se malo poigrala in posodobila vse živo, bom bolj pridna pri pisanju.

No, ja, ali pa tudi ne...Vsaj ne vedno :)

Ni več poligona :(

ŠMRC ŠMRC

Pred štirimi leti in pol se mi je uresničila do zdaj najbolj dolgotrajna želja v življenju - dobila sem Mišo. Psa sem si želela od otroštva - dobesedno. Vedno sem "patila" za vsako pasjo zverinico, ki sem jo srečala, gledala pasje knjige, brala pasje revije, cvilila ob pasjih filmih. Ko sem bila v osnovni šoli na zaključnem izletu na Bledu, sem v cerkvici zvonila z željo, da bi enkrat imela psa.

Vse skupaj je bil splet okoliščin in mojega novinarskega dela. En dan je bila mala kepa v našem stanovanju, na našem kavču.

Mislim, da so nam začeli že v mali šoli govoriti, da bomo enkrat ostali brez poligona. Se pravi dobra štiri leta nazaj. Vsako leto smo to razlagali tečajnikom. Danes pa se mi je zgodilo, da sem morala zaradi katastrofalnega stanja na poligonu odpovedati tečaj.

Malček patetično - ampak poligon zgleda, kot da bi bil ranjen. Ves razrit, s kupi zemlje, z ljudmi, ki jim ni mar za kinologijo na njem. Ljudmi, ki zgolj opravljajo svoje delo na tistem prostoru.

Tam se je začela moja kinološka pot, za katero si upam trdit, da je v štirih letih napovedovala bolj, kot sem si kdaj predstavljala.

Tako se je začelo...