Naš kuža...

je pa bolan in že tri tedne ne vemo, kaj mu je :(

ŠMRC ŠMRC

Zdej gre pa (menda) zares...

Doma imamo otroški voziček. Čisto nov, lep in še dišeč. Živo zelen. Ker ne vemo, ali bomo imeli fantka ali punčko, in nimamo namena vprašat. Ziher je ziher.

In doma imamo tudi prvo knjigo, ki piše o tem, kako je treba skrbet za dojenčka in majhnega
otroka, oziroma kako je treba dojenčka že takoj vzgajat.

Zgleda, da gre zdaj zares...

Pet let

Danes mineva natančno pet let, odkar smo iz obalnega zavetišča domov prinesli našo malo zverinico.

No, takrat je bila mala. Danes je velika zver :)

pa si šla...

Kako že pravi un komad? Ti materna, ...., pa si šla. Mislim, da ga godeta Mi2, lahko pa je tudi nekdo popolnoma drug. Ampak, kaj je pravzaprav bistvo? Jutri bom ostala brez sodelavke. Ni edina in kadar ima slab dan je blizu neznosnosti. Ampak, vseeno si ne predstavljam jutranjih kav zgolj ob časopisu, preklinjanja, ker bom spet pozna, ker bom pozimi primrznila na stol, malice, prebliskov. Zdej bom osamljeni dinozaver v pisarni. Pravzaprav niti ne bom več dinozaver. V paru je namreč zabavno, brez para pa ni.

Ena duša, dve telesi. Romeo in Julija, Aktualovki, Don Kihot in Sančo Pansa. Bili sva vse to, zdaj pa bova le še tu in tam na kašni kavi. Upam.


Jah, Martina, pogrešala te bom.