Zadnje čase mi namreč nič ne gre. V službi gre vse navzdol. Karkoli naredim, vse je narobe. Povsod, v vsaki stvari, nekaj ni prav. In najbolj na živce mi gre to, da povsod dam vse od sebe, se trudim, da bi naredila dobro. In tudi, če stvar dejansko naredim dobro, na koncu nekdo ugotovi, da sploh nisem delala prave stvari. In je spet narobe. Dogajajo se mi začetniške napake, lapsusi, površnost. Ne vem, ali je to zaradi večjega nadzora nad mano, ki me zaradi moje že skoraj pregovorne samostojnosti spravlja v stres, ali pa stres deluje name tako, da se mi vse podira. Skratka, nič ni tako kot bi moralo bit.
Tudi popoldne mi ne gre tako kot bi moralo. V zgoraj omenjenem horoskopu bi verjetno pisalo tudi "izogibajte se poligonu, ker vas imajo že vsi poln k***". Jap, bolj ko se tečaj bliža koncu, slabše je. Razumljivo. Tečajniki so naveličani šole, svojih psov in mene. Tečaj se vleče predolgo, zunaj posataja prekleto mrzlo in komu se da sredi noči iz toplega doma še za eno uro na poligon? Tudi jaz se včasih vprašam...
Edina dobra stvar tega horoskopa sta moja dva sončka. Pa še zanju nimam ne časa ne energije. Če imaš vsak dan po osem- in več urnem delavniku še kakšno obveznost (ja, vsak dan sem doma natančno nekaj minut, da pojem in potem že šibam naprej do poznega - dvakrat se vrnem ob osmih in pol in dvakrat po deseti zvečer - da ubijalskih sred, ko letim iz službe v Strunjan in potem spet naprej - vmes pa v avtu snedem en sendvič - niti ne omenjam), enostavno že v nedeljo komaj čakaš petek...
.